Ali sploh veste, kakšen kruh jeste? Nova raziskava opozarja na zavajanje kupcev

Ob prihajajočem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit strokovnjaki opozarjajo, da slovenska prehrana vsebuje premalo vlaknin. Ker so te nujne za dobro prebavo in preprečevanje bolezni, na Inštitutu za nutricionistiko svetujejo preprosto rešitev: beli kruh zamenjajte s polnozrnatim.

Predstavili so rezultate raziskave, s katero so preverjali sestavo različnih kruhov iz vse države. Ugotovili so, da so med različnimi vrstami kruha velike razlike v sestavi, pri čemer je najmanj zdravju koristnih vlaknin v belem kruhu, več v črnem kruhu, največ pa v polnozrnatem kruhu, je povedal vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko Igor Pravst.

Z zamenjavo že polovice zaužitega kruha za polnozrnatega bi dosegli znatne pozitivne učinke, kar bi koristilo vsem skupinam prebivalcev, še posebej pa otrokom in mladostnikom, je poudaril. Polnozrnat kruh vsebuje skoraj trikrat toliko vlaknin, kot običajni beli kruh, je dodal. Slovenci sicer na dan zaužijemo le okrog 20 gramov prehranskih vlaknin na dan, kar je precej manj od dnevno priporočenih 30 gramov.

V raziskavo vključene večje trgovine in manjše pekarne

V raziskavo so vključili kruh iz večjih prodajaln oziroma trgovskih verig, kot tudi takšne iz manjših uličnih pekarn. V slednjih so preverjali vsebnost prehranskih vlaknin v kruhu, ki so ga prodajalci ponudili kot polnozrnatega.

Ugotovili so, da so vzorci ponujenega polnozrnatega kruha v uličnih pekarnah mnogokrat vsebovali precej manj prehranskih vlaknin, kot bi jih pričakovali v polnozrnatem kruhu, za katerega predpisi določajo, da ima vsaj 80 odstotkov polnozrnate moke.

Raziskava je pokazala, da so potrošniki pri kupovanju nepakiranega kruha v nekaterih manjših pekarnah lahko v zmoti, kakšen kruh v resnici kupujejo, je opozoril. V povezavi s tem na inštitutu lastnikom pekarn svetujejo dodatno usposabljanje zaposlenih, da bodo potrošnikom lahko nudili ustrezne informacije o polnozrnatih živilih.

Pri kupovanju živil naj potrošniki razlikujejo med mešanim kruhom, ki so mu včasih dodana tudi semena, ter polnozrnatim kruhom, ki vsebuje vsaj 80 odstotkov polnozrnate moke in je zato bogatejši s prehranskimi vlakninami, je dodal.

Veliko priložnosti za izboljšave

Z nadomeščanjem belega kruha s polnozrnatim lahko občutno povečamo dnevni vnos prehranskih vlaknin, ne da bi pri tem morali povečati uživanje kruha, pa je povedala Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.

"Kruh zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje profila prehranskega vnosa celotne populacije, na tem področju pa je tudi še veliko priložnosti za izboljševanje sestave živil s strani nosilcev živilske dejavnosti," je poudarila.

Prav pri kruhu vidijo veliko napredka in ga vsako leto uvrščajo tudi med nagrajena najbolj inovativna živila, s posebnim poudarkom na polnozrnatem kruhu. Uživanje polnovrednih žit je namreč ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja, je dodala Lavriša.

Z aplikacijo VešKajJeš pa lahko uporabniki dostopajo do nutricionističnih podatkov o živilih, z njo na inštitutu med drugim zbirajo podatke o sestavi predelanih živil v Sloveniji. Aplikacijo pa bodo tudi nadgradili, in sicer bo uporabnikom prikazovala tudi podatke o vsebnosti prehranskih vlaknin v živilih.